Popotnik

Obveščam vas, da so prenovili spletno stran Videomy, o kateri sem na svojem blogu že večkrat pisal. Po novem si lahko sedaj ogledate skoraj vse moje posnetke in tudi ostale igralce.

Povezave vseh mojih nastopov:

- Dormeo
- Minimax
- Reiffeisen leasing
- Zdrava.si

Manjka samo nastop za Iona M, ker se je naročnik očitno odločil, da bi raje na svoji strani videl mojo kolegico Tjašo.

Sorodne teme:

- Nastop za zdrava.si
- Nastop za Iona-m
- Nastop za Reiffeisen leasing
- Malce reklame oz. samopromocije

Komentiraj!

V današnjem potopisu bom, med drugimi, pisal o obisku New Orleansa, obisku plantaže Oak Alley in veri Voodoo.

Najino pot sva nadaljevala v soboto, 28. maja ob 9.45 uri. Vreme je bilo oblačno in dokaj mrzlo, pokrajina zahodnega Teksasa pa je bila slabo poseljena in puščavska z velikimi griči ter nizkim grmovjem. Nekaj podobnega kot v severni Nevadi in Novi Mehiki. Na razdalji 100 milj ni bilo žive duše. Od daleč sva opazila samo nekaj manjših tornadov. Ko sva le prispela do prve civilizacije, nekega počivališča ob avtocesti, sva videla samo čudne ljudi, v wc-jih, ki so bili umazani, tako kot po vsem jugu, pa same rasistične napise. Ko sva pot nadaljevala proti vzhodu, se je pokrajina končno malo spremenila. Tako sva lahko po dolgem času videla tudi nekaj listavcev, ki sva jih nazadnje v New Yorku in nekaj malega v Indiani. Nasploh se nama je zdel osrednji in vzhodni Teksas bolj zelen in lep.

Več si preberite tukaj.

Če slučajno kdo še ni slišal za suši, naj mu najprej pojasnim, da gre za japonsko hrano in sicer, po domače, za surovo ribo z rižem in algami. Sušija poznamo več vrst, vendar o tem kdaj drugič.

Danes bom namreč na kratko napisal nekaj besed o sušiju v Sloveniji. Sam sem suši prvič preizkusil pred tremi leti na potovanju po ZDA, kjer me je popolnoma zasvojil in prav vesel sem, da se je kmalu za tem pojavila v Sloveniji prva suši restavracija Sušimama, kjer pa je suši, na žalost, precenjen.

Več si preberite tukaj.

V današnjem potopisu bom napisal malo več kot običajno, saj bi rad, pred mojim naslednjim potovanjem, s tem potopisom zaključil. Tokrat bom pisal o dolini, kjer so posneli največ kavbojskih filmov, o življenju Indijancev v Mesa Verde, obisku Santa Feja v Novi Mehiki in obmejnega mesta El Paso v Teksasu ter mejni kontroli na avtocesti.

Več si preberite tukaj.

Vse člane Šentjakobskega gledališča obveščam, da je naš predsednik dobil šestega otroka!!! Čestitke Kajetanu, Katarini in mali Jerci-Mariji.

Danes sem bil na službeni poti s svojim osebnim avtomobilom, zaradi česar mi pripada povračilo kilometrine. Kdor ne ve, naj mu pojasnim, da za en prevožen kilometer dobiš povrnjenih 0,29 €.

Vse lepo in prav boste rekli, vendar pa temu ni tako. Ko sem preveril kdaj je bil ta znesek kilometrine nazadnje določen sem ugotovil, da je bilo to že daljnega 10. marca 2006. Cena na liter najbolj prodajanega 95 oktanskega bencina je bila takrat 0,940 €. Danes, 26. marca 2008, torej dobri dve leti kasneje, pa je cena istega goriva dražja za 0,115 € in stane 1,055 €.

Mi zna kdo pojasniti dejstvo, zakaj je znesek kilometrine že dve leti enak in to kljub stalnemu zviševanju cen bencina? Bolj kot o tem razmišljam, manj mi je jasno.

Komentiraj

V tokratni anketi vas sprašujem, kje ste izvedeli za moj blog. Ne kakšnem od mnogih agregatov, v internetnem brskalniku ali so vam ga mogoče priporočili prijatelji? Hvala za vaše klike.

Danes bom pisal o Las Vegasu, obisku Doline smrti in Grand Canyona ter prihodu v indijanski rezervat Navajo in Hopi.

V ponedeljek, 23. maja sva ob 10.25 uri in v sončnem vremenu s temperaturo 26°C, odšla proti Nevadi, tokrat proti njenemu južnemu delu in spet prečkala gorovje Sierra Nevada, ki pa tu ni bilo tako visoko. V Nevado sva prišla ob 13.55 uri, zunaj pa je bila temperatura že 41°C.

Med potjo sva na 1300 metrih nadmorske višine videla drevesa Jousha (v istoimenski park na jugu Kalifornije nisva šla), prav tako pa sva na cesti videla table s citati iz Biblije (ne kradi, spoštuj očeta in mater… ).

 Več si preberite tukaj.

Moram reči, da mi je poteza vlade, da uvede vinjete po taki ceni, všeč. Tistih 212 € bi bilo res preveč. Je pa res, da je tudi ta cena za marsikoga prevelika. Za takšnega, ki gre na avtocesto enkrat na leto, ko gre na morje, bi bila dovolj že enodnevna vinjeta. Je pa res, da potem DARS ne bi imel zaslužka, saj bi take vinjete kupovali tudi tujci, ki samo prečkajo našo državo. Zato je kar dobro, da bomo imeli na voljo le polletne in enoletne vinjete. Prosim vas samo to, da cestninske postaje odstranite čim prej in ne šele septembra, ko bo sezona že mimo. Pa še nekaj. Zaradi uvedbe vinjet vseeno ne bom volil SDS na jesenskih volitvah.

Sorodne teme:

- Bi morali uvedbo vinjet preprečiti z referendumom?
- V Sloveniji bi morali cestnine ukiniti

Komentiraj

Samo preberite si prispevek Kaje Sajovic pa vam bo vsem jasno zakaj tak naslov.

Res je, da tudi, po mojem mnenju, vsi Viktorji niso prišli v prave roke, res je tudi, da sta Pop TV in Kanal A v primerjavi z nekonkurenčno RTV pobrala večino Vikotrjev, ampak to kar je napisala Kaja Sajovic, je pa kr neki.

Najbolj zabavno pa je, da svoje užaljenosti sploh ni poskušala skriti. Kot bi bila osebno prizadeta. Res neverjetno.

Samo nekaj poudarkov:

…Da so viktorji bolj šov kot relevantne nagrade…

…smo letos dobili briljantno politično nekorektnost kraljev improvizacije Slona in Sadeža (a nacionalka je pa tolk politično korektna!?)…

…Briljantna voditelja, sumljivi nagrajenci…Videovložki kot Radovedni maček, ki otroke uči o tekili in izsiljevanju, in 24žur, ki (resda precej pretirano, a smisel je zadet) prikaže, v kakšno skrajno obliko poročanja gredo današnje informativne oddaje, so se prepletali s pikrimi pripombami na račun alkoholizma RTV-jevcev, smiselnosti nominiranja treh oddaj, ki v medijskem prostoru sploh več ne obstajajo, in podeljevalcev, katerih lepoto merimo v “janih” in “osenarjih”…

Aha ja.

Komentiraj