Arhiv za Januar, 2008

Še moje mnenje o uvedbi pokrajin v Sloveniji

30.01.2008 ob 11:56

O ustanovitvi pokrajin v Sloveniji je bilo prelitega že veliko črnila, zato na to temo ne bi izgubljal preveč besed. Vseeno pa bi povedal še svoj predlog glede pokrajin.

Glede na to, da se Slovenci tako radi primerjamo z ostalo Evropo, ne vidim razloga zakaj se ne bi primerjali še na področju pokrajin. Če pogledate npr. Nemčijo, ki ima s 357.021 km², 16 pokrajin in Avstrijo, ki ima s 83.872 km², 9 pokrajin, boste takoj vedeli o čem govorim.

Se vam ne zdi za Slovenijo, ki meri skromnih 20.273 km², 14 pokrajin preveč? Meni osebno je ta številka absolutno prevelika in bi jo morali vsaj prepoloviti. Naj omenim samo dva predloga za pokrajine, ki se mi zdita skrajno butasta. Prvi predlog je Kamniško-Zasavska pokrajina, kjer Kamnik in Zasavje geografsko nimata popolnoma nič skupnega, druga stvar, ki me moti pa je to, da naj Primorske v imenu pokrajine sploh ne bi bilo več.

Moj predlog je, če že moramo imeti pokrajine, da je teh pokrajin čim manj. Sam predlagam naslednjih 7:

1. Gorenjsko
2. Primorsko
3. Notranjsko
4. Dolenjsko
5. Štajersko
6. Prekmursko in
7. Osrednjeslovensko, ki bi zajemala kraje v okolici Ljubljane (Kamnik, Domžale, Ribnica, Kočevje, Vrhnika, Grosuplje in celotno Zasavje).

V nobeno od navedenih pokrajin pa ne bi uvrstil Ljubljane, ki bi imela, kot glavno mesto, poseben status, katerega pa bi uredil s posebnim zakonom o glavnem mestu.

  • Share/Bookmark

Potovanje po ZDA (2005) – 2. del

28.01.2008 ob 14:43

Danes bom pisal o tem, kje in kdaj se je porodila ideja o potovanju po ZDA in predvsem o New Yorku.

O potovanju po ZDA smo začeli razmišljati že leta 2003 v restavraciji Joe Penas v Ljubljani in kaj kmalu se je začelo dvoletno sestavljanje načrta potovanja in seveda dvoletno varčevanje. Sam sem pač tak, da vsako stvar takoj zagrabim in že začnem delati razno razne načrte in tukaj ni bilo nič drugače. Sestavljanje aranžmaja je zame eden izmed največjih užitkov. Kaj, če bi odprl kar turistično agencijo? No ja, nikoli ne reci nikoli.

Kakorkoli že, 6. maja 2005 je končno nastopil ta, težko pričakovani, trenutek. Vendar pa sva na koncu v ZDA, zaradi nepredvidljivih dogodkov, odšla samo dva in ne štirje kot smo sprva načrtovali.

Ob 7.30 uri sva se tako z avtom iz Ljubljane odpeljala proti letališču Marco Polo v Benetkah, kamor sva prispela ob 9.45 uri. Po 20 minutnem pregledu pri Italijanskih varnostnih organih in opravljenih vseh mejnih formalnostih, sva vstopila v čakalnico za letalo, katerega odhod je bil predviden ob 11.50 uri, dejansko pa je vzletelo ob 12.15 uri.

Letalo, ki je bilo last ameriške letalske družbe Delta Air, je bilo na pol prazno in je letelo, brez vmesnih postankov, naravnost čez Atlantski ocean. Po slabih devetih urah letenja in po obveznem izpolnjevanju nekih obrazcev za ameriške varnostne oziroma obmejne organe, smo ob 20.50 uri pristali na letališču JFK v New Yorku in uro premaknili za šest ur nazaj.

Po izkrcavanju iz letala, čakanju na prtljago in po opravljeni mejni kontroli, kjer naju je zelo prijazen policist slikal in odvzel prstni odtis, sva letališče zapustila. Vse to pa, ne boste verjeli, ni trajalo več kot deset minut. Res neverjetno. Po Američanih bi se morali zgledovati.

Potem pa je sledilo presenečenje. WC-ji so popolnoma drugačni kot sem jih do tistega trenutka poznal. Ti WC-ji imajo polno vode in ko opraviš potrebo, se školjka popolnoma izsprazne, nakar se voda ponovno natoči do polovice školjke. Imajo pa ti ameriški WC-ji eno grozno slabost. Prav vsi javni WC-ji imajo centimeter ali dva debele špranje med vrati, tako da te teoretično lahko vsak vidi kaj počneš notri.

Ko sva letališče zapustila, je bilo zunaj oblačno in samo 7°C. Temperaturo sem navedel zato, ker jo bom ob pisanju potopisa še večkrat, da boste dobili občutek kako zares je velika ta država, saj so bile temperaturne razlike med državami ogromne. No, seveda sem se moral tukaj navaditi na faranhajte ( F ), pa čeprav je izračun preprost. Celzije dobiš, če 32 odšteješ od F in množiš z 0,55.

Kakorkoli že, z Air trainom sva se odpeljala do Jamaica station in naprej z metrojem E do Manhattna. Po eni uri vožnje skozi Queens, sva prispela do Pen station na Manhattnu, kjer sva poiskala najin hostel Chelsea in se za tri dni ustalila.

Za ogled poti od letališča JFK do Manhattna klikni tukaj

Preden grem na New Yorške značilnosti oz. znamenitosti, pa še nekaj besed o samem New Yorku.

New York je zvezna država v severovzhodnem delu ZDA. Glavno mesto je Albany, največje pa New York. Država se imenuje tudi država imperija ali Empire State. Kot 11. država je bila v Zvezo sprejeta 25. julija 1788.

Mesto New York (izvirno ime je New York City) je največje mesto v ZDA ter pomembno svetovno finančno, komunikacijsko in kulturno središče. Leži na obali Atlantika z Zvezni državi New York. Imenujejo ga tudi Veliko jabolko (the Big Apple). Tako za New York, kot tudi za ostala novejša mesta v ZDA, je značilno, da so si ulice vzporedne in pravokotne.

Mesto ima čez 8 milijonov prebivalcev in se razprostira na 800 kvadratnih kilometrih. Ima pet predelov, ki so pravzaprav mesta zase: Brooklyn, Bronnx, Manhattan, Queens in Staten Island.

Najbolj znan predel je Manhattan, otok, ki je obdan z rekami Hudson, East River ter Harlem River.

No in sedaj k zanimivostim New Yorka oz. Manhattna, ki sva si jih v treh dneh ogledala. Podatke sem dobil iz različnih straneh svetovnega spleta, vendar pa ne vem točno kje, ker sem si jih skopiral že pred potovanjem po ZDA.

Empire State Building:

V družbi Velike piramide in Tadž Mahala ter drugih najslovitejših stavb na svetu je to vrtoglavo poslopje, še vedno prepričljiv simbol vznemirljivosti, blišča in bujne potratnosti New Yorka. Več kot 40 let je bil trdno zasidran v glavah ljudi kot najvišja stavba na svetu, in čeprav so ga zdaj prehiteli mlajši tekmeci, je za mnoge ljudi še vedno nebotičnik vseh nebotičnikov. Prvotno je bilo mišljeno, da bi na vrhu pristajali zrakoplovi, vendar je bila ta zamisel opuščena. Stavba je bila poimenovana v čast države New York – ljubkovalno ji namreč pravijo Empire State. Odprli so ga 1.5.1931 in je bil vse do leta 1970 najvišja stavba na svetu. Ima 102 nadstropji in je visok 381 m.

Kip svobode:

Najslovitejši kip Severne Amerike je 28.10.1886 ob grmenju salv iz 21 pušk, trobljenju ladijskih opozorilnih hup in trušču ognjemetov, posvetil predsednik Grover Cleveland. Vse od takrat se potniki, ki na ladjah priplujejo v newyorško pristanišče, srečajo z mogočno figuro, ki dviga kvišku baklo svobode. Za tisoče imigrantov je po zatiranju in revščini starega sveta kip pomenil obljubljeno svobodo, kaj kmalu je postal tudi simbol Združenih Držav Amerike. Statua je bila zasnovana v Parizu, kjer so jo 4.7.1884 uradno podarili ameriškemu veleposlaniku kot darilo francoskega ljudstva ameriškemu. Nato so kip razstavili in ga v velikih zabojih prepeljali v New York, kjer so ga vnovič sestavili in ga postavili na podstavek, ki so ga na ameriške stroške zgradili na Bedloe’s Island – zdaj Liberty Island. Desna roka drži baklo, ob nogah figure pa ležijo strti okovi tiranije. V levi roki drži ploščo, ki predstavlja deklaracijo o neodvisnosti. Krona s sedmimi žarki predstavlja svobodo, ki se po sedmih morjih širi proti sedmim celinam. Spiralno stopnišče v notranjosti kipa omogoča obiskovalcu dostop do krone. Vzpon pa je enakovreden hoji v dvanajsto nadstropje.

Organizacija združenih narodov:

OZN je najpomembnejša mednarodna vladna organizacija, ki je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 v San Franciscu, hkrati z ratifikacijo Ustanovne listine Združenih narodov. Zamisli o takšni organizaciji segajo v II. svetovno vojno, temeljni namen ustanovitve je bil urejanje povojnega mednarodnega sistema. Delovanje OZN posega na različna področja kot so varnost, socialno-ekonomski razvoj, človekove pravice, humanitarne dejavnosti, razvoj mednarodnega prava. Reševanje varnostnih problemov pa sodi med njene primarne dejavnosti. Ta njena vloga temelji na načelu kolektivne varnosti, ki naj zagotovi, da bo vsaka država, ki bi ogrožala mir ali izvajala agresivno dejanje izpostavljena različnim kolektivnim ukrepom in tudi vojaškim akcijam vseh ostalih držav. Vendar pa se je v praksi uporabnost takšnega načela pokazala kot zelo vprašljiva. Obdobje obstoja OZN tako zaznamujejo tudi številni vojaški konflikti v svetu. Doslej pa se je OZN uveljavila na področju mirovnih operacij. Številne mirovne operacije OZN so v preteklih 50 letih predstavljale pomemben instrument reševanja mednarodnih sporov.

OZN kljub svojemu velikemu pomenu danes bolj odraža kot pa oblikuje procese v mednarodni politiki v kateri delujejo suverene države, možnosti nadnacionalnih struktur da vplivajo na njihove odločitve pa so omejene. Kljub številnim pozitivnim dosežkom ta organizacija državam ne more nuditi varnostnih zagotovil. Slovenija je bila v OZN sprejeta maja 1992. V letih 1998 in 1999 je bila Slovenija članica Varnostnega sveta ZN. V svoji zunanji politiki, Slovenija delovanju OZN pripisuje znatno pozornost. OZN zagotavljajo možnosti za aktivni prispevek Slovenije k mednarodnemu miru in varnosti, vendar pa je stopnja varnosti, ki jo članstvo v OZN zagotavlja državi odvisna od širših procesov v mednarodni skupnosti in od tega, koliko je OZN dejansko lahko učinkovita v ohranjanju varnosti in miru.

Central Park:

V dolžino meri 4000 in v širino 800 metrov. 340 hektarjev velik mestni park je za številne Newyorčane edini kraj za opazovanje spreminjanja letnih časov, zato je ob koncu tedna vedno poln ljudi. Značilna sta živalski vrt in Strawberry fields, območje, ki ga je Yoko Ono posvetila Johnu Lennonu. Park se začne na 59. ulici in konča na 110.

Brooklyn Bridge:

Je eden izmed treh mostov, ki povezujejo Manhattan in Brooklyn. Med leti 1883 in 1903 je bil največji viseči most na svetu.

Times Square:

Times Square – “the place to be” za tiste, ki želijo izkusiti utrip New Yorka – bodisi zjutraj, ko newyorčani z doughnatom in kavo v rjavih papirnatih vrečkah hitijo v službo, bodisi v času za kosilo, ko v bližnjih McDonaldsih in ostalih restavracijah s hitro hrano goltajo svoje kosilo ali zvečer, ko trg zaživi v neonski svetlobi broadwayskih luči.

Seveda sva si, poleg navedenih, ogledala tudi mnogo drugih stvari: China Town – kitajska v malem, Little Italy – Italija v malem, stolpnico Chrysler, Trump tower in Ellios Island – otok poleg Kipa svobode. Na ta otok so morali priseljenci, da so jih pregledali in če je bilo z njimi vse uredu, so lahko šli naprej proti Manhattnu oz. New Yorku. Seveda pa sva si ogledala tudi prostor, kamor postavijo glavno božično drevo in drsališče – Rockeffeller Center.

Prometna ureditev in ceste:

Mimo tega pa ne morem. Zanimivost New Yorka oz. Manhattna ali pa kar vseh novejših ameriških mest so namreč tudi promet oz. ceste. Cestno omrežje je sestavljeno iz avenij in ulic. Prva avenija se začne na vzhodu in poteka, naravnost, od severa proti jugu. Ostale avenije pa tečejo vzporedno in sicer proti zahodu do zadnje 12. avenije. Avenije pa prečkajo ulice oz. ceste, ki so poimenovane po številkah in straneh neba. Na južnem delu Manhattna se cesta imenuje št. 1 in ko greš proti severu, te številke rastejo. Da pa ne bi bilo »prelahko«, se tem cestam doda še beseda »west« ali »east«, odvisno pač na katerem delu Manhattna si. Ali si na zahodni ali pa na vzhodni strani. Sicer pa, ko enkrat to obvladaš, sploh ni tako zakomplicirano. Tudi sistem enosmernih je čisto enostaven. Vsaka druga ulica je enosmerna. Edina cesta, ki je poševna in gre čez ves Manhattan, pa je Broadway. No, če se komu zdi stvar še vedno zakomplicirana, pa si mirne volje lahko privošči taxi, po katerih je New York prav tako znan. Toliko taksijev kot je tukaj, še nisem videl.

Drugačna, kakor smo navajeni v Evropi, pa je tudi prometna signalizacija. Za tiste, ki ne znajo, vsaj malo angleško, so pečeni. Vsi prometni znaki imajo dopolnilno tablo, kjer je vse napisano v angleščini ali pa so prometni znaki enostavno taki, da samo napiše kaj moraš storiti in čisto nič drugega. Za enosmerno cesto piše samo »ONEWAY».

Druga stvar so križišča enakovrednih cest, ki jih je po ZDA ogromno. Tu ni pravila desnega, ampak pravilo, kdor prvi pride, prvi melje. Torej. Na vseh štirih straneh je stop znak in tisti, ki pride prvi v križišče, ga lahko prvi prevozi in nato tako naprej.

Tretja posebnost pa so semaforji.

Ti so namreč postavljeni na drugi strani križišča. Pri čemer ni nujno, da imaš samo tri luči, ampak jih imaš lahko, v vrsti, tudi po šest. Tri običajne, ostale pa so puščice za levo, desno… Seveda pa v vseh križiščih lahko zapelješ v desno in to kljub rdeči luči na semaforju, če ti izrecno ne piše, da moraš počakati zeleno ali pa če nimaš rdeče puščice za zavijanje. Glede semaforjev pa še to. Semaforji v Ameriki so lahko na drogovih, kot npr. v New Yorku, ali pa na kablih, kot npr. v vetrovnih državah, kjer je veliko tornadov ali orkanov.

Nočno življenje:

Za vstop v klub si vedno (tudi drugod po Ameriki ), moral pokazati osebno dokumenti, saj te, če si bil star manj kot 18 let, niso spustili v lokal. Če si bil star manj kot 21 let, pa nisi smel dobiti alkoholne pijače. In tega so se strogo držali. Zanimivo pa je, da v New Yorku nihče v lokalih ne kadi. Sicer je prepovedano, vendar tudi zunaj nihče ne kadi, ker se baje vsem zdi to zelo grdo.

Sorodne teme:

- Potovanje po ZDA (2005) – 1. del

- Potovanje po ZDA (2005) – 3. del

- Potovanje po ZDA (2005) – 4. del

- Potovanje po ZDA (2005) – 5. del

- Potovanje po ZDA (2005) – 6. del

- Potovanje po ZDA (2005) – 7. del

  • Share/Bookmark

Potovanje po ZDA (2005) – 1. del

27.01.2008 ob 19:37

V naslednjih nekaj tednih bom pisal o mojem potovanju po Združenih državah Amerike leta 2005, za začetek pa samo nekaj osnovnih podatkov in na kratko tudi nekaj ameriške zgodovine.

Osnovni podatki:

Po podatkih iz leta 1998 ima ZDA 270.262.000 prebivalcev, ki živijo na 9.160.454 kvadratnih kilometrih. Glavno mesto države je Washington, država pa je neodvisna od leta 1776.

Prvotnih prebivalcev Amerike – Indijancev je samo še 0,7 %, ki živijo v glavnem v rezervatih, največ pa je prebivalcev evropskega porekla (86,2 %).

Največ Američanov je protestantov (61%) , sledijo pa jim katoličani (25%).

Najvišji vrh Amerike je Mc Kinley ( 6194 metrov ) na Aljaski, najnižja točka pa je Dolina smrti ( Death Valley ), ki meri – 86 metrov. Površje in podnebje sta zaradi velikosti države zelo različna.

Zgodovina:

Prvotni prebivalci so bile skupine, ki so se pred več kot 25 tisoč leti čez Beringov preliv preselile iz Azije. V 9. st. so jo raziskovali Vikingi, v 15. st. pa so jo odkrili Španci ( Krištof Columb ), ki so se naselili na Floridi in v Mehiki. V 17. st. so se začeli naseljevati še Britanci, Francozi, Nizozemci, Nemci in Švedi. Za suženjsko delo na plantažah so naselili veliko afriških črncev ( črncev je v Ameriki samo 11% ). V 18. st. je, zaradi poraza Francozov v sedemletni vojni, sledil britanski nadzor. V času od 1775. do 1783. leta, so se uprle angleško govoreče kolonije. Vojna za neodvisnost se je konča z nastankom ZDA. 1803. leta je Francija prodala ZDA Louisiano, nakar se je začelo preseljevanje na zahod. 1819. leta Florida pripada Španiji, druge Španske države pa so se zvezi pridružile med leti 1821 in 1853. 1860. oz. 1861. leta je 11 južnih držav zapustilo zvezo zaradi spora glede suženjstva in ustanovilo konfederacijo. 1861. leta je sledila državljanska vojna, ki je trajala do leta 1865. Zmagal je Sever, južne države pa se spet pridružile zvezi. Leta 1867. leta je Rusija Ameriki prodala Aljasko, 1898. leta pa se Ameriki priključijo še Havajski otoki. Prav tako so se zvezi priključili otoki Portoriko, Samoa in Guam. V 19. st. pa je sledil prihod mnogih priseljencev iz Evrope in Daljnega vzhoda. Kasneje so se naselili tudi ljudje iz Mehike in Zahodne Indije. 1917. leta je ZDA vstopila v 1. svetovno vojno na strani zaveznikov, prav tako pa tudi v 2. svetovno vojno. Postali so vodilna svetovna velesila, ki je predstavljala nasprotje komunizmu. Takšna politika je pripeljala do vpletenosti v korejsko vojno ( 1950-53 ) in vietnamsko vojno ( 1956 – 1975 ). V 60. letih se je začela kampanja za pravice črncev, ki se je konča 1964. s sprejetjem Civil Rights Act. Sledile so vojne oz. vojaški posegi v mnogih državah, nazadnje v Iraku. Pred tem je ZDA (po napadu na WTC v New Yorku leta 2001) stopila v vojno proti terorizmu.

Notranja politika:

ZDA so razdeljene na 50 zveznih držav in okrožje Columbija. Vsaka država ima dvodomni zakonodajni organ in guvernerja. ZDA ima sicer kongres, ki ga sestavljata 435-članski predstavniški dom in 100-članski senat. Predsednik, ki ga izvoli kolegij državnih predstavnikov za dobo štirih let, imenuje izvršni kabinet, odgovoren kongresu.

Prvih 13 držav, ki so bile sprejete v zvezo:

Delaware, 7. decembra 1787
Pennsylvania, 12. decembra 1787
New Jersey, 18. decembra 1787
Georgia, 2. januarja 1788
Connecticut, 9. januarja 1788
Massachusetts, 6. februarja 1788
Maryland, 28. aprila 1788
South Carolina, 23. maja 1788
New Hampshire, 21, junija 1788
Virginia, 25. junija 1788
New York, 25. julija 1788
North Carolina, 21. novembra 1789
Rhode Island, 29. maja 1790

Druga območja ZDA:

Poleg 50. zveznih držav in okrožja Columbia, pod ZDA spadajo tudi otočja: ameriška Samoa, Ameriški deviški otoki, Guam, Mikronezija, Palau, Portoriko, Severni Marianski otoki…

Sorodne teme:

- Potovanje po ZDA (2005) – 2. del
- Potovanje po ZDA (2005) – 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) – 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) – 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) – 6. del
- Potovanje po ZDA (2005) – 7. del

  • Share/Bookmark

Bravo naša Vlada, radi te imamo!

25.01.2008 ob 23:26

Zakaj!? Zakaj pa ne? Samo poglejte njene zadnje odločitve. Vojaške opreme očitno ne bo in bodo denar raje dali za inkubatorje. Čestitam, res dobra in pametna odločitev. Prav tako bo vsem delavcem, tako v gospodarstvu, kot tudi javni upravi in tovornjakarjem, zvišala plače. Tudi tukaj same pohvale. Sicer pa je bil, glede na visoko inflacijo, že skrajni čas.

Ampak jaz upam, da volilce s temi zadnjimi potezami, ki bodo do volitev zagotovo še pogostejše, ne bo prepričala. Upam, da so volilci toliko pametni in bodo malce pomislili tudi na to, kaj je vlada delala do sedaj. Eno samo veliko škodo. Ampak do volitev smo lahko mirni, saj bo, po mojem mnenju, škode v naslednjih mesecih zaradi znanega razloga, na srečo bolj malo ali pa je sploh ne bo. Se pa lahko zgodba ponovi jeseni, če se boste volilci odločili napačno. Razmislite!

  • Share/Bookmark

Vas motijo reklame, ki jih dobivate po e-pošti?

24.01.2008 ob 11:08

Danes sem na kar nekaj e-naslovov, seveda pod bcc, poslal neko reklamno sporočilo oz. nek link do nekega podjetja, česar pa običajno ne počnem. Pa je prišel en klic in me, po domače povedano, napizdil, zakaj pošiljam reklame, pa da je mislil, da je spam, pa da ga to moti…

Kaj pa vi menite o teh stvareh? Vas pošiljanje reklam od vaših znancev ali prijateljev ali pa od popolnih neznancev, ki bog si ga vedi kje dobijo vaš e-mail moti? Jih preberete ali takoj zbrišete? Kakšen je vaš pogled na te stvari?

p.s. Vsem prizadetim se opravičujem in obljubim, da takih e-mailov ne bom več pošiljal. Ta je bil res izjema.

  • Share/Bookmark

Uporabljajte Firefox!

23.01.2008 ob 14:21

Firefox je boljši od Internet Explorerja! Dokaz za to so moje izkušnje, saj je v zadnjem času začel Internet Explorer fejst zajebavat (beri zmrzovat). Poleg tega anket v npr. www.anketnik.net sploh ne moreš upravljati z Internet Explorerjem, še zadnji dokaz, da je Firefox boljši pa je zapis spodaj, ki sem si ga skopiral iz moje objave o Egiptu.

Če denimo objaviš v zapisu tekst z alinejami, ki si ga skopiraš iz worda, ti v Internet Explorerju objavi nekaj takega:

!–[if !supportLists]–>- parkiranje na letališču: 70 €

Cele kode za alinejo ali kar pač to je že, nisem napisal, ker bi alinejo Firefox normalno prikazal in vam zato ne bi mogel problema Internet Explorerja pokazati na primeru.

V Firefoxu pa ti normalno objavi to:

- parkiranje na letališču: 70 €

Očitno se Internet explorer ne šteka najbolje z alinejami.

p.s. Tisti, ki uporabljate Internet Explorer verjetno ne boste zaštekali o čem govorim, ker bo povsod pokazalo isto, torej brez alineje, zato uporabite firefox in vam bo takoj jasno.


  • Share/Bookmark

Egipt (2003) – 5. del

23.01.2008 ob 12:41

Med enotedenskim počitkom v Hurgadi pa seveda nisem moral popolnoma mirovati, zato sem dva dneva izkoristil tudi za druge stvari in ne samo za poležavanje na plaži.

Ena stvar je bilo potapljanje oz. snorkljanje v Rdečem morju, kjer so korale res… hja, take kot se za gre. En dan pa sem izkoristil za izlet v Kairo. Seveda spet s konvojem, vendar pa je bila razlika v primerjavi z izletom v Abu Simbel v tem, da smo tukaj morali vstati še bolj zgodaj in sicer ob 2.30 (!?) uri, ker nas je ob 2.55 uri že čakal avtobus.

V Kairo smo prišli ob 11.00 uri, vendar pa tukaj na srečo ni bilo take vročine, kot je bila na jugu Egipta, no pa tudi nebo ni bilo več tako jasno in brez oblačka kot na križarjenju. Pa vseeno.

V Kairu smo odšli na ogled piramid, ki so res ogromne in ni čudno, da so vidne iz vesolja.

Piramide, ki so seveda grobnice, če morda kdo ne ve (sploh če to bere kakšen osnovnošolec, ki piše referat za šolo) so stare 4000 let in so imele zlate vrhove, ki pa jih zaradi številnih potresov ni več. Eno tako piramido so gradili 20 let, gradilo pa jo je okoli 120.000 ljudi.

Keopsova piramida je visoka 137 metrov, vendar pa je imela včasih 146 metrov. Ploskev meri 230 x 230 metrov. Blokov je 2,3 milijona (nekateri od njih so težki tudi do dve toni), vhod v piramido pa je žal zaprt.

Poleg Keopsove piramide smo si, od zunaj, ogledali tudi Kefrenovo in Mikerinovo piramido.

Piramide so se, kljub temu, da so zgrajene iz peščenjaka, ohranile. Da je temu tako se je potrebno zahvaliti predvsem podnebju brez dežja.
Pred piramidami pa stoji Sfinga, ki je še starejša od piramid in je po telesu zglajena, zato obstaja teorija, da je na tem mestu nekoč bila voda. Nos ima, zaradi objestnih francoskih soldatov, odbit.
Med 15.15 in 17.05 uro smo si ogledali muzej, kjer pa smo si lahko, med drugimi, ogledali mumije nekaterih faraonov in Tutankamonove zaklade. Na koncu dneva pa nam je ostal še bazar. Proti Hurgadi smo odšli ob 18.20 uri in prišli ob 23.50 uri.

V četrtek, 16. oktobra smo ob 11.30 uri odšli iz hotela, saj naj bi imeli že ob 13.00 uri letalo. Saj pravim zato, ker je bil zaradi stavke nekih letaliških delavcev in zaradi stečaja letalske firme s katero naj bi leteli, let prestavljen na 16.45 uro, dejansko pa smo odleteli šele ob 19.20 uri. Na Dunaj smo prispeli ob 22.50 uri, kjer pa se težave še niso prenehale, saj mi avto zaradi praznega akumulatorja, ni hotel vžgati. Na srečo sem dobil nekega prijaznega letališkega delavca, ki mi je avto le usposobil, tako da sem se ob 00.20 uri le lahko odpeljal proti Ljubljani, kamor sem prišel ob 4.00 uri zjutraj, s čimer je bilo potovanja nepreklicno konec.

Pa še nekaj o stroških takega potovanja. Opozoriti vas moram samo, da so to cene iz leta 2003, kakšne so sedaj pa ne vem. Prav tako vas moram opozoriti, da so vse cene navedene v takratni valuti, torej starih dobrih tolarjih. :)

Stroški takega potovanja so torej bili naslednji:

- celoten štirinajstdnevni aranžma (križarjenje in Hurgada): 214.236 SIT

- vinjeta: 3.830 SIT ( mesečna )

- parkiranje na letališču: 70 €

- corris – zdravstveno zavarovanje: 3560 SIT

- cestnine:

- Kompolje: 260 SIT

- Vransko: 300 SIT

- Tepanje: 600 SIT

- Pesnica: 170 SIT

- bencin za 60 litrov oz. 800 kilometrov: 11.000 SIT

- turistična viza v Egiptu na letališču je bila 25 $

- jahanje kamele: 17 €

Seveda pa morate računati, da je potrebno dati nekaj denarja tudi za napitnine. Koliko pa sem jaz dal, pa se ne spomnim. Spomnim se samo, da smo za vodiča na ladji zbirali po 17 €.

No, s tem pa sem tudi končal pisanje o Egiptu. Če koga zanimajo še dodatne informacije in zanimivosti, pa si jih lahko prebere tukaj.

Naslednjič pričnem s pisanjem mojega potovanja po ZDA leta 2005.
  • Share/Bookmark

Še nekaj informacij in zgodovine Egipta

23.01.2008 ob 12:21

Splošne informacije

Prebivalstvo:

V Egiptu živi 70 milijonov ljudi, samo v glavnem mestu Kairu jih živi 30 milijonov, ki se prevažajo s 6 milijoni avtomobilov (podatki iz leta 2003). Prebivalci so Zgornji in Spodnji Egipčani, Nubijci, v oazah pa tudi Beduini. Ljudje pretežno živijo ob Nilu, ki je včasih sicer poplavljal (predvsem pozimi), vendar pa od kar so zgradili jez v Asuanu, le-ta ne poplavlja več. Nil je sicer dolg 6400 km, od tega ga je v Egiptu samo 1400 km.

Vsako leto se v Egiptu rodi 1 milijon novih ljudi, za šolanje le-teh pa bi vsako leto rabili 300 novih šol. Ker pa je šol premalo, veliko otrok kljub temu, da je šola obvezna, v šole ne hodi. Zaradi tega je 30% ljudi nepismenih, 30 let pa je bilo takih kar 70%. Večina Nubijcev pa (verjetno zaradi neobvezne šole) še vedno ne zna pisati.

Hiše so iz blata in nedokončane zaradi davkov na dokončane hiše. Kreditov za gradnjo pa nimajo oz. jih niso imeli vsaj leta 2003. Hiše, ki imajo pogled na piramide, so drage, medtem ko so hiše, ki so bile zgrajene bolj stran od Nila, zaradi manj vode, prazne.

Prometa, razen v Kairu, skorajda ni, zato je v ostalih delih Egipta pogosto »prevozno« sredstvo osel.

Vojaška dolžnost: 3 leta za nepismene, dve leti za maturante in 15 mesecev za študente.

Varnost:

V Egiptu je zelo veliko policistov (imajo celo turistično policijo), ki so na vsakem koraku in na vsakem križišču, kjer imajo postavljene barikade. Policiste najdeš tudi v vseh turističnih centrih oz. ob turističnih znamenitostih. Razlog pa je v tem, da so teroristi leta 1997 v templju Luxor postrelili več nemških turistov. Prav tako se večje skupine turistov vozi z avtobusom v konvojih.

Turizem:

Na Nilu je kar 300 turističnih ladij.

- Taksiji so belo modri.

- Vsi hočejo napitnino, zato jih je bilo potrebno ignorirati.

- Pazite se taksistov, ki te najprej peljejo domov na čaj in šele nato na dogovorjen kraj.

Nekatere egipčanske besede:

Šukran – hvala

Afwan – prosim

La-a – nočem

Ostale zanimivosti:

- V Egiptu je vse zelo umazano. Smeti so povsod, košev pa skorajda ni.

- Sonce zaide hitro, pri tem pa sploh ni kmalu tema, ampak je še nekaj časa čisto svetlo.

- Avgusta je v Asuanu do 50°C v senci, sicer pa je tam veliko mangovih dreves in dateljnov.

- Vojaki so nas na zapornici na Nilu prosili za svinčnike. Kot vse kaže, tega v Egiptu zelo primanjkuje, zato le imejte, če boste šli v Egipt, nekaj svinčnikov pri sebi.

Še nekaj zanimivosti iz zgodovine

- Včasih so bile Egipčanke bolj svobodne, sedaj pa zaradi islama niso.

- Ramzesov je bilo med 9 in 11.

- Ramzes II je imel 150 otrok in 9 žena. Bil je sin sonca in boga. Po združitvi dveh egiptovskih kraljestev je imel dvojno krono.

- V starem Egiptu so častili življenje (Nil) in smrt (puščava).

- Pavijani so bile svete živali.

- Grobovi moških in žensk so bili ločeni. Moški grobovi so bili zaprti, ženski pa odprti. Nihče pa ni bil v krsti, ampak samo zavit v rjuhe.

- Koledar je imel tri letne čase:

1. poplavna doba ( VII-X.)

2. setvena doba ( XI-II.)

3. žetev ( III – VI. )

Vsak mesec je imel po tri 10-dnevne tedne. Leto je imelo 360 dni, zato so na koncu prilepili 5 dni. Glavna zvezda za orientiranje je bil Sirius.

Še nekaj malega o faraonih:

Ehnaton je ukinil vse bogove, zato je bil edini bog Aton in po njem je imenoval tudi sina, saj mu je dal ime Tutankaton. Ob smrti očeta, pa se je na zahtevo nekaterih svečenikov, Tutankaton preimenoval v Tutankamona, po bogu Amonu.

Volitve faraona: po 30. letu je bil bodoči faraon postavljen na preizkušnjo – boj z bikom v templju, kjer so prisostvovali le svečeniki in kraljevi predstavniki; ljudstvo je čakalo zunaj. Če je bodoči faraon bika premagal, je lahko postal kralj.

Sorodne teme:

- Egipt 2003 – 5. del

  • Share/Bookmark

Spremenil sem naslov bloga

22.01.2008 ob 22:19

Danes sem spremenil naslov bloga, saj sem šel iz http://popotnik-2001.blogspot.com/ raje na http://www.popotnik2001.com/. Bližnjico pa si le spremenite, čeprav naj bi vas iz starega naslova avtomatsko preusmerjalo na novega.

  • Share/Bookmark

Uspešnica Briljantina ponovno v Šentjakobskem gledališču

22.01.2008 ob 14:02

Na oder Šentjakobskega gledališča se po štirih mesecih premora ponovno vrača najuspešnejši musical Briljantina, ki je imela od aprila 2006, ko je bila premiera, že skoraj 60 ponovitev in bi jih lahko imela še več, če bi imeli igralci malce več časa.

To, da so bile kmalu po objavi razporeda predstav, vse januarske predstave takoj razprodane pa dokazuje, da je zanimanje za ogled predstave še vedno ogromno.

Če si želite ogledati omenjeno predstavo, ki jo je zrežirala in skoreografirala Mojca Horvat in kjer za glasbo skrbijo odlični Bitch Boysi, so trenutno na voljo štirje termini v februarju in sicer:

- 1.2. in 6.2. ob 19.30 uri v našem gledališču na Krekovem trgu ter
- 2.2. in 7.2. na gostovanju v Jesenicah

Vse pa tudi obveščam, da si lahko glasbeno zgoščenko iz omenjene predstave kupijo za 10€ pri blagajni gledališča.





Fotografije so dobljene iz internetne strani Kluba študentov Kranj.

  • Share/Bookmark