Arhiv za September, 2007

Kreta (2001) – 2. del

30.09.2007 ob 14:23

Danes bom pisal o Kreti oz. Grčiji, o kateri sem začel pisati že pred časom, vendar pa sem si za nadaljevanje vzel čas šele sedaj. Pa tudi sicer se nisem javil že celih devet dni… Neverjetno. Vmes sem bil sicer v Beogradu, vendar sem se odločil, da vseeno danes pišem o Kreti in da s tem tudi že končam. Naslednjič bi rad namreč začel z opisovanjem potovanja po Franciji.

Kakorkoli že. Nazadnje sem končal s prihodom v Atene, kamor smo prispeli ob 10.00 uri. Tam smo si ogledali menjavo straže pred parlamentom in Akropolo.

Menjava straže

Akropola, iz Aten vidna skoraj od koder koli, se dviga dobrih 150 metrov nad dolino Ilissos. Čeprav so na njej začeli graditi že prej, je končno podobo dobila v 5. stoletju pr. n. š. Zgradili so tempelj Partenon, v katerem je stal velikanski kip boginje Atene, propileje – pompozni vhod v Akropolo, tempelj Atene Nike, tempelj Erehteion (štirje našteti kulturni spomeniki so se ohranili do danes), zakladnico, številna manjša svetišča, posvečena bogovom, ki so jim stari Grki tako zaupali, ob vznožju vzpetine pa tudi gledališče.

Peloponeške vojne in kapitulacijo Aten leta 404 pr. n. š. je Akropola preživela brez večje škode in je ostala predmet občudovanja. A po zatonu starogrške civilizacije se je to spremenilo – škoda je med drugim nastajala zaradi potresov, požarov, vojn, nenadzorovanih izkopavanj in plenjenj ter celo neustreznega obnavljanja. V svetiščih so različni zavojevalci molili k svojim bogovom. Leta 1687 so Benečani v Atenah napadli Turke in ogenj usmerili na Akropolo. Turki so v Partenonu, ki so ga po zasedbi Aten spremenili v mošejo, hranili smodnik, eksplodiral je in Akropola je gorela dva dni. Beneški kapitan, krivec za napad, je bil tudi eden prvih, ki je brez sramu oplenil Partenon. V začetku 19. stoletja je Akropolo oplenil britanski veleposlanik v Otomanskem cesarstvu. Thomas Bruce, sedmi lord Elgin, je z dovoljenjem turškega sultana v Anglijo odpeljal ogromno marmornih skulptur, ki so jih na ogled postavili v Britanskem muzeju v Londonu.

Zadnja desetletja Akropoli grozijo predvsem kisli dež, ki uničuje marmor, prevladujoči gradbeni material in trume turistov. Obnova se verjetno ne bo končala nikoli, naj bi bilo pa delavskih odrov precej manj po letu 2020, ko bo končan obsežen restavratorsko-konservatorski projekt, začet pred več kot tremi desetletji.

Po ogledu smo se ob 18.00 uri vkrcali na ladjo in dve uri kasneje odpluli naprej proti Kreti, kamor smo prišli naslednji dan, 18.9.2002 ob 6h. Po petinštiridesetih minutah nas je avtobus iz Irakliona odpeljal proti kraju Herssonisson, kamor smo prispeli po pol ure vožnje in kjer smo se nastanili v hotelu Marjanna.

Naslednjih nekaj dni pa so nas ponovno čakali žuri, žuri in še enkrat žuri. Mislim, da sem bil sam še najbolj “kulturen” in sem odšel na vse “oglede”, ki jih je organizirala naša agencija.

Tako sem se prepustil užitkom v vodnem parku Aqua splash, si ogledal zelo zanimiv Knossos ter hipijevsko plažo v Matali. Prav tako pa sem si ogledal drugi največji kanjon v Grčiji, Antikanjoning v Prevelih in se udeležil grške večerje v Kato Karouzani.

23. septembra smo ob 17.25 uri z avtobusom odšli proti pristanišču in ob 20.00 uri odpluli proti Peloponezu. Naslednje jutro smo ob 6h prispeli v Atene, kjer je bilo zaradi zgodnje ure še vse zaprto, zato smo se vlegli na tla v bližnjem parku in zaspali. Ob 12h, ko smo se zaradi vročine prebudili, smo odšli do najbližje plaže, kjer smo se kopali do 18.15 ure, nakar smo se z avtobusom odpeljali v Porto, kamor smo prispeli ob 19.40 uri. Tam smo kupili sendviče za na ladjo in se nato odpeljali naprej proti pristanišču za plovbo proti Trstu. Kljub temu, da smo v pristanišče prispeli že ob 20.15 uri, je ladja prispela šele ob eni uri zjutraj, odpluli pa smo šele ob 2.00 uri.

V Trst smo prispeli ob 7.15 uri (po našem času uro prej)in s tem se je naš absolventski izlet skoraj končal. Čakala nas je samo še vožnja do Ljubljane.

Če pa koga zanima še malo zgodovine Krete in Knososa, si lahko prebere tukaj.

Kreta je v bronasti dobi razvila posebno cvetočo kulturo, ki se je imenovala minojska, po legendarnem kralju Minosu.

Zelo pomembno vlogo je imela lokacija otoka, ki leži v sredini vzhodnega dela Sredozemlja in sicer tako, da je približno enako oddaljena od celinske Grčije, bližnjega vzhoda in Egipta. To je bilo pomembno predvsem zato, ker je Kreta sodelovala z vsemi temi območji in se je lahko razvila v posrednico pri mednarodni trgovini.

Izvor Krečanov in Minojcev je še danes neznanka. Gotovo je le, da se je okoli leta 2000 pr.n.š. razvila posebna civilizacija velikih palač, ki jim pravimo stare palače. O tej dobi Krete se ne ve veliko, saj še niso uspeli razvozlati njihove pisave, linearne A pisave. Okoli leta 1700 pr.n.š. pa je otok doživel katastrofo, saj se je večina starih palač v hudem potresu porušila. Ta potres civilizacije ni povsem uničil in kmalu je spet zacvetela. Palače so postale še večje in lepše kot prej, politično pa je Kreta doživela svoj vrh.

Očitno je kretska civilizacija črpala vire za svojo kulturo iz bližnjega vzhoda. Še danes se ne ve ali je bila razdeljena na več držav ali pa je bila to ena sama država. Dejstvo je namreč, da so bile velike palače vsaka zase pomembno središče in da nobena ni močno prevladala nad drugo, hkrati pa te palače niso bile obzidane, prav tako pa niso našli znakov orožja in bojev. V tistem času je bila Kreta trgovska in pomorska velesila, ki je imela svoje postojanje v vsem vzhodnem Sredozemlju. Verjetno so bili na morju dovolj močni, hkrati pa je bila Kreta dovolj daleč, da je niso ogrožale barbarske dežele, niti vojaška sila Egipta. Minojci so se počutili dovolj varne, da palače niso imele nikakršnih varnostnih sistemov zoper napade z moja. Kreta je izvažala obrtniške in kovinske izdelke, v tem času pa je svoj vpliv razširila tudi na Santorini in na Kiklade, njihove postojanke pa najdemu tudi na Cipru, Mali Aziji, celinski Gržiji…

Najbolj zanimivo pa je, da se ne ve kako so Krečani živeli. Verjetno so bili organizirani po zgledu Maloazijskih dežel v teokratske državice (to pomeni “duhovniške”; kralj je bil vrhovni svečenik). Palače so imele poleg bivalnih predelov tudi obredne, pa tudi skladišč in razne delavnice za obrtnike. Iz tega sklepajo, da so bile to palače – mesta (Knosos), kar je bilo v tedanjem času izjema. O vaseh in pripalačnih predelih ni sledu.

Njihova kultura je bila nagnjena k lepemu: veliko cvetnih motivov in motivov z morskega sveta (delfini, ribe, ptice), bolj malo pa je prizorov iz vsakdanjega življenja; njihov simbol je bil očitno bik, pa tudi dvoglava sekira.

Dobrih 300 let po ponovnemu razcvetu so se palače znova porušile. Morda je k temu potroval gigantski vulkanski izbruh na Theri (= Santoriniju), ki je v eksploziji izgubila pol ozemlja. Podoben izbruh konec 19. stoletja na Krakatoa v tihem oceanu, je povzročil umik morja za več ur. Ko se je vrnil, se je vrnil v obliki cunamija – ojaškega vala, ki je preplavil otoke in kopno. Taka katastrofa bi bila za Kreto usodna, saj so bile vse palače v bližini obale.

Kreta se ni nikoli več opomogla. Kmalu so prišli Mikenci, ki so takrat poselili Grčijo. Ponovno so vzpostavili nekakšno kulturo, a je bila izrazito vojaška, nasilna in bolj primitivna od Kretske.

O Kreti kroži tudi legenda o Minotavru, ki je zgoraj bik in spodaj človek. Bil je sin Minosove žene in bika. Minos je Minotavra vrgel v labirint, Atene pa so morale Minosu vsako leto pošiljati 7 devic in 7 devičnikov, ki jih je ta vrgel v labirint, da jih je Minotaver požrl. Nekega dne pošljejo v pošiljki tudi Tezeja, sina atenskega kralja Egeja (od tod izvira ime Egejsko morje). Ta gre v labirint, a mu je Minosova hči, ki se je vanj zaljubila, dala nit, da bi lahko našel ven. Tezej ubije Minotavra in se reši in hkrati zignorira Ariadno.

Ta legenda morda kaže na podrejenost Grčije Kreti in na kult bika, ki so mu morda žrtvovali ljudi.

Sorodne teme:

- Kreta (2001) – 1. del
- Zgodovina Krete
- Atenska Akropola

  • Share/Bookmark

Sodobna obramba

21.09.2007 ob 19:32

Ojla,

lepe pozdrave iz Gornje Radgone. Se opravičujem maloštevilčnim obiskovalcem mojega bloga, da že kar nekaj časa nisem nič novega napisal. Vendar je žal tako, da sem bil v ponedeljek in torek zelo zaseden in sploh ni bilo časa napisati karkoli, potem pa sem šel v Gornjo Radgono, kjer ostanem do jutri. Bivam v hotelu Radin, kjer pa začuda, kljub 4 zvezdicam, nimajo v sobi internetne povezave za moj notebook. Ko sem to omenil v hotelski recepciji, so mi seveda obljubili, da bodo vse uredili, vendar vse do danes tega niso storili, zato sem se odločil, da grem pač na internet kar sem, kjer je internetni kotiček in kjer je za cel hotelski kompleks Zdravilišče Radenci, samo en računalnik. In zakaj nisem hotel že prej na internet kar semkaj? Ker sem bil zmotno prepričan, da internet v sobi uredili in ker je grafika na tem računalniku grozna. Na ekranu se mi pojavljajo kar neke črke, številke, kode… Tako da kakšnega teksta v mejlu sploh ne morem prebrati.

Sicer pa sem v Gornji Radgoni službeno, ker naše podjetje razstavlja na sejmu Sodobna obramba. In ko tako opazujem obiskovalce sejma, med katerimi izstopajo nemalo številčni otroci, imam občutek, da so sejem uvedli samo zato, da bi pridobili oziroma da bi prepričali današnjo mladino za poklic vojaka. Toda, če bodo razmere v vojski takšne kot so in bodo vojaki na veliko zapuščali slovensko vojsko, potem jim noben sejem ne bo pomagal. Otroke in dijake pa itak zanimajo samo tanki, topovi, puške… Kam nas to pelje? Namesto, da bi se zanimali za detektorje bioloških, radioloških in kemičnih strupov, se zanimajo za orožje.

Na koncu naj vsem prebivalcem Prekmurja želim, da jim čimprej čez Prekmurje speljejo kakšno avtocesto, ker to, kar sem videl tukaj, si sploh ne morete predstavljati. Če sem do Maribora vozil eno uro, sem od Maribora do Gornje Radgone vozil uro in petnajst minut in vse to samo zaradi množice tovornjakov in ovinkaste ceste. Sedaj zastopim prebivalce Prekmurja, ko se vsake toliko časa odločijo za protest in zaprejo cesto. Ker to je pa res preveč.

Toliko zaenkrat!

Ne pozabite na Briljantino jutri. Nekaj malega kart je še na voljo.

  • Share/Bookmark

Izlet in dobra večerja

16.09.2007 ob 19:43

Ojla,

se moram fuuul opravičit, ker danes, kljub obljubi, ne bom pisal o Kreti. Sam se mi res ne da, pa tudi spomin mi trenutno ne dela najbolj, glede na to, da sem se, po celodnevnem izletu po Slovenski obali, ki se je končal z odlično večerjo in s še bolj odličnim vinom v gostilni Norma, ravnokar vrnil domov. In ker sem malce v rož’cah, se mi o Kreti res ne da pisati. Bom enkrat naslednji teden, če bo dopuščal čas, glede na to, da bom štiri dni službeno v Gornji Radgoni.

Zato pa moram končno spet pohvaliti naše košarkarje, ki so dosegli odlično sedmo mesto. Ni čudno, ko pa tekme nisem gledal. Očitno moja teorija, da naši zmagujejo, ko tekem ne gledam, res drži.

Toliko na kratko za danes. Uspešen teden vam želim!

  • Share/Bookmark

Harlekini in košarka

15.09.2007 ob 19:14

Včerajšnji večer oz. današnje zgodnje jutro je minilo v znamenju mešanih občutkov, za kar so poskrbeli Harlekini in košarkarska tekma med Slovenijo in Grčijo.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Dan se je začel kot vsak drugi in sicer s službo, nadaljeval pa s fitnesom. V kondicijo sem že dokončno prišel, tako da problemov z bolečinami ni več. :-)

Zvečer pa smo imeli v Šentjakobskem gledališču podelitev Harlekinov. Če kdo slučajno ne pozna Šentjakobskega gledališča, naj ga podučim, da gre za 87. let staro amatersko gledališče s profesionalno upravo na Krekovem trgu 2 v Ljubljani, natančneje nad Lutkovnim gledališčem. Več o zgodovini gledališča si lahko preberete na tem linku. No in v tem gledališču od leta 2000 igram tudi jaz. Pa naj bo dovolj reklame. :-)

In kaj so sploh Harlekini? Harlekini so Šentjakobska nagrada za igralske in druge dosežke v gledališki sezoni. Harlekini so se nekoč podeljevali za obletnice igranja v našem gledališču, potem se je na njih kar malo pozabilo, zadnja leta pa so se podeljevali na članskih končnih izletih, ko je šlo bolj za žur, kot za umetniško vrednost. To povedo že kategorije kot so najboljša kostumofaca, najboljši inventar sezone… O zmagovalcih so takrat odločali člani na končnem izletu. Lani pa smo začeli podeljevati Harlekine na posebni, slavnostni prireditvi in sicer v slogu Oskarjev, Viktorjev ipd. Skratka Harlekina za najboljšo moško glavno in stransko vlogo, najboljšo žensko glavno in stransko vlogo, najboljšega režiserja, najboljšo predstavo itd. V ta namen pa smo uvedli tudi novi, bronasti kipec Harlekina. Zmagovalce z glasovanjem določijo člani gledališča in sicer med nominiranci, ki jih določi strokovna komisija.

No in letošnja prireditev je bila izpeljana vrhunsko, za kar se moram zahvaliti Silviji, Sari, Anamariji, Mariu in vsem nastopajočim ter podeljevalcem. Če sem na koga pozabil, naj mi prosim oprosti. Prireditev je bila namreč zelo duhovita in že dolgo se nisem tako nasmejal, kot sem se nasmejal včeraj.

In kdo so dobitniki Harlekinov za sezono 2006/2007?

- Nina Cijan za glavno žensko vlogo Mile v Vrnitvi Blažonovih
- Saša Klančnik za glavno moško vlogo dobrega vojaka Švejka v Prigodah dobrega vojaka Švejka
- članice dekliškega pevskega zbora tete Žefe za stransko žensko vlogo (Vrnitev Blažonovih)
- Mario Dragojević za stransko moško vlogo za vloge v Prigodah dobrega vojaka Švejka
- Bojan Vister za 5 minut slave za večkratni vskok v različne vloge v predstavi Prigode dobrega vojaka Švejka in s tem poskrbel, da že napovedane predstave niso odpadle
- Gojmir Lešnjak – Gojc za najboljšo režijo (Prigode dobrega vojaka Švejka) – Prigode dobrega vojaka Švejka za najboljšo predstavo
- Petra Alič za najboljšo kostumografijo (Komedija zmešnjav)
- Katarina Zalar za najboljšo scenografijo (Presenetljivo popotovanje kositrnega vojaka)

Po podelitvi je bila seveda na vrsti pogostitev, ki se ob taki priliki spodobi, nakar je sledil žur s karaokami. No in tukaj pride na vrsto ogled košarkarske tekme, ki je kljub dobremu žuru in pogostitvi nismo smeli zamuditi. In odločitev je bila prava. No, vsaj do 6 minut pred koncem tekme, ko se je rezultat začel lomiti. Še sedaj ne morem verjeti, da smo izgubili. NIKOLI VEČ ne gledam nobene naše tekme. Kljub temu, da sem zadnjič čestital našim košarkarjem, moram priznati, da nisem gledal niti ene tekme. Za pet minut sem gledal tekmo z Litvo, ki so jo naši izgubili in včeraj tekmo z Grki, ki so jo naši prav tako izgubili. Očitno moj ogled tekem slabo vpliva na igranje naših košarkarjev. :-/ To me spominja na dogodek, ki se je zgodil pred približno desetimi leti, ko sem si v Kranjski gori ogledal tekmo v slalomu in ko se je Jure Košir potegoval za stopničke in odstopil. Takrat se mi je zameglilo pred očmi in sem se sesedel na tla. No in nekaj podobnega se mi je zgodilo včeraj. Razlika je bila samo v tem, da se nisem sesedel, ker sem že sedel.

No, ja. Na tekmo sem kar hitro pozabil in sicer takoj potem, ko sem se vrnil, skupaj z ostalimi, na žur in spil malce piva. Potem sem se počutil veliko bolje. Vse do današnjega dne, ko sem pogledal časopis in na prvi strani prispevek o tekmi…

Da pa ne bom končal s slabimi novicami, naj vam za konec posredujem še izjave zmagovalcev za glavno moško in žensko vlogo ter izjavo Gojca za najboljšo režijo in predstavo.

Čestitke vsem nominirancem in dobitnikom priznanj!

Jutri pa nadaljujem s Kreto. Danes sem dobil eno pripombo, da to sploh ni potovanje oz. da ljudje absolventskega izleta ne smatrajo za potovanja. Naj še enkrat povem, da o Kreti pišem zato, ker je bil to moj prvi dopust izven Slovenije oz. Hrvaške in ne zato, ker bi šlo za potovanja. Pa tudi v naslednjih objavah ne bom vedno pisal o potovanjih, ampak tudi o čisto navadnih turističnih destinacijah. Bo pa tudi to dovolj zanimivo. Brez skrbi.

  • Share/Bookmark

Prenova bloga in fitnes

12.09.2007 ob 14:42

Služba se počasi končuje, jaz pa spet na fitnes. Začel sem prejšnji ponedeljek, nakar so ves teden sledile bolečine v mišicah, da sem komaj hodil, da o rokah, ki jih sploh nisem mogel iztegniti, sploh ne govorim. Pa saj ni čudno, ko pa sem bil nazadnje na fitnesu konec marca in sedaj, po pol leta, nadaljeval z enako obremenitvijo kot takrat. Mislim, totalni kreten. No kakorkoli že, sedaj je mnogo bolje in sem že v pravi formi. :)

Kot vidite, pa sem prenovil tudi svoj blog, ki se, vsaj meni, zdi veliko boljši kot prej, ko je bil zelen, pa tudi dodal sem kar nekaj novih elementov. Upam, da ste z novim izgledom zadovoljni tudi vi.

  • Share/Bookmark

Čestitke našim športnikom

11.09.2007 ob 08:30

Ne vem kaj se dogaja zadnje čase, toda naši športniki nas nenehno razveseljujejo. Upam samo, da se ne bomo preveč razvadili.

Čestitati moram tako našim atletom, ki so uspešno nastopali na svetovnem prvenstvu, še posebej pa dobitniku srebrne medalje Primožu Kozmusu. Očitno smo to zmožni narediti tudi brez dopingirane Jolande Čeplak.

Potem moram čestitati veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku za osvojitev naslova svetovnega prvaka, hkrati pa jima moram čestitati za konstantno dobre dosežke v zadnjih desetih oz. petnajstih letih. Sta poleg gimnastičarjev Aljaža Pegana in Mitje Petkovška edina, ki iz vsakega prvenstva prineseta kakšno medaljo. Kaj bi dal, da bi bilo tako tudi z našimi smučarji in skakalci, ki so običajno dobri samo kakšno sezono.

Seveda ne smem pozabiti čestitati tudi Petkovšku za zlato in Peganu za srebro. Hkrati pa se čudim nad pravili svetovne gimnastične zveze, ki Peganu ne dovolijo nastopa na olimpijskih igrah. Upam, da se bodo gospodje, nad tem nesmislom, malo zamislili.

Na koncu pa še čestitke nogometašem za zmage v kvalifikacijskih tekmah in košarkarjem, ki so na EP poleg Litovcev, še edina neporažena reprezentanca. Toda kaj, ko sedaj odloča samo še ena tekma za pomikanje naprej proti finalu. Upam, da bodo imeli tudi kaj sreče, ki jo bodo zagotovo potrebovali.

Veliko uspehov še naprej!

  • Share/Bookmark

Kreta (2001) – 1. del

8.09.2007 ob 11:01

Šest let nazaj se je zgodila ena izmed prelomnic, če lahko tako rečem, v mojem življenju, saj sem začel potovati. :) Pravzaprav ni šlo ravno za potovanje, ampak bolj za počitnikovanje. Kreta namreč ni ravno tipična popotniška destinacija, vendar sem se je vseeno zelo razveselil, ker je šlo za moj prvi dopust izven Slovenije oz. Hrvaške sploh.

Ker pa je bil to absolventski izlet, smo v glavnem žurirali, čeprav smo si vzeli čas tudi za odkrivanje zanimivosti, zgodovine in lepot tega otoka.

In če me je zgodovina v šoli včasih kar malo dolgočasila, tega sedaj ne morem več trditi, saj človek na samem kraju zgodovino sprejema veliko bolj z zanimanjem kot v šolskih klopeh.

Vse to pa me je tako prevzelo, da si nisem mogel kaj, da ne bi v naslednjih letih potoval (resnično potoval) in odkrival novih krajev in držav ter življenjskih navad ljudi v teh krajih. Kakorkoli že, prva je bila na vrsti Kreta.

15.9.2001 smo se zbrali pred halo Tivoli v Ljubljani, od koder nas je avtobus ob 9.10 uri odpeljal do Trsta, od tam pa smo z ladjo družbe Anek lines odpluli proti Atenam.

Po enaintridesetih urah plovbe in zelo malo spanja, smo ob 21.30 uri prispeli v Batres, od koder nas je avtobus uro kasneje odpeljal proti hotelu v bližini Aten.

Med potjo smo se ob 00.30 uri ustavili pri Korintskem prekopu (prekop med polotokom Peloponez in celinsko Grčijo), ki je dolg 6,3 kilometra in globok 8 metrov.


Korintski prekop

Prekop, ki povezuje Jonsko in Egejsko morje, je bil zgrajen leta 1893 z namenom, da ladjam ne bi bilo več potrebno obpluti celotnega Peloponeza.

Po ogledu Korintskega prekopa smo se ob 1.10 uri odpravili naprej in po pol ure vožnje prispeli v hotel Saga Beach. Ker smo bili že zelo utrujeni, nikomur ni bilo do žuriranja, zato smo se kar takoj odpravili spat.

Naslednji dan, 17.9.2001 ob 9.30 uri nas je avtobus odpeljal naprej proti Atenam, kamor smo prispeli ob 10. uri.


Atene

Nadaljevanje sledi…

Sorodne teme:

- Kreta (2001) – 2. del
- Zgodovina Krete
- Atenska Akropola

  • Share/Bookmark

Kaj narediti s Srbi!?

7.09.2007 ob 11:37

Kaj bi naredili, če bi nekomu v 10. dneh napisali 3 meile, na katere ti sploh ne odgovarjajo? Upoštevajoče, da gre za še kar pomembno poslovno zadevo, ki je vezana na rok in upoštevajoč da gre za srbski javni sektor? Potem pa, ko nekoga končno dobiš na telefon, pa ti reče, da sploh ne ve o čem govoriš, da niso nič seznanjeni… Halo… Pošlješ jim tri meile in ne vedo nič.

Gre namreč za nek seminar v Srbiji, ki naj bi ga organiziralo naše podjetje konec tega meseca in na katerem bi predavali tudi naši poslovni partnerji iz Finske. In ker seveda Finci potrebujejo potrditev datuma, mi morajo datum prej potrditi v Srbiji, kjer so sicer datum določili, vendar pa ga še niso potrdili.

No ja. Upam, da se bodo lene riti tam doli kaj zmigale in končno napisale en meil, ker drugače bo vse skupaj padlo v vodo. :-/

  • Share/Bookmark

Objavljanje

6.09.2007 ob 07:58

Živijo,

naj vas obvestim, da sem se odločil, da bom potopise svojih potovanj objavljal med vikendi (sobota ali nedelja), ko je tudi največ časa, medtem ko bom med tednom pisal bolj o tekočih dogodkih oziroma mojih mnenjih na določeno aktualno (ne)problematiko.

Glede samih potopisov potovanj pa naj povem to, da ne bom eno potovanje napisal v enem kosu, ampak po delih. V dveh, treh, štirih…. Odvisno od časa in zanimivosti potovanja.

No, prva bo na vrsti Kreta, ki je bila tudi moje prvo “potovanje”s saj sem bil pred tem omejen samo na Hrvaško morje. Potem pa bodo po časovnem vrstnem redu sledila še ostala potovanja. Francija, Egipt, Severna Amerika….

Pa naj bo dovolj zaenkrat.

Veliko zanimivega branja vam želim! :)

p.s. Komentarji so zaželeni. ;)

  • Share/Bookmark

Popotnik-2001

5.09.2007 ob 12:36

Pozdrav vsem blogerjem!

To je moja prva objava na blogih sploh. Že pred pol leta (hm, ali celo več?) sem razmišljal o pisanju bloga. Pa se nekako nisem mogel spomniti uporabniškega imena, kaj šele tem o katerih bi pisal. Želel pa sem pisati o nečem, kar bi ljudi pritegnilo.

Vseeno sem pri Siolu ustvaril blog, ki pa ga nikoli nisem začel pisati. O imenovanju bloga raje ne bi izgubljal besed, ker je ime totalno brezvezno. :)

Danes pa sem končno prišel do ideje. Ko sem malo brskal po internetu in iskal informacije o moji naslednji potovalni destinaciji, sem odprl nek blog, kjer sta dva popotnika pisala o potovanju v neki državi. Sicer sta pisala blog samo takrat, ko sta bila na potovanju, potem pa sta ga nehala pisati.

Meni pa je prišlo na misel, da pa bi tudi jaz lahko pisal o potovanjih, glede na to, da rad zelo potujem. In ker sem že nekaj časa razmišljal kje naj objavim moje potopise potovanj, sem se sedaj odločil, da je blog ravno prava stvar. Moj blog bo tako namenjen za pisanje o že končanih potovanjih, ko pa bo prišlo na vrsto kako novo, bom pisal tudi o tem. Seveda pa to ne pomeni, da bom pisal samo o potovanjih. Če bom dobil kakšno idejo, bom pisal tudi o drugih zadevah.

In zakaj naslov bloga Popotnik-2001? Ker je bilo ime popotnik že zasedeno, tako da sem se odločil, da dam zraven še letnico 2001, ki pomeni začetek mojih potovanj. Sprašujem pa se, kaj naj naredim s starimi potovanji. Naj vsako potovanje napišem v celoti ali naj pišem po delih? Vsak dan nekaj?

O tem bom še razmislil. Do takrat pa srečno!

  • Share/Bookmark